Ali slovenska zastava in grb res nista ustrezna?

Slovenska državna zastava in grb sta s heraldičnega stališča napačna, je bil eden od zaključkov predavanja društva Heraldica Slovenica, katerega predsednik je Aleksander Hribovšek.

Pa ne le slovenski grb, tudi z grbi občin imajo heraldiki hude težave. Menijo namreč, da so mnogi grbi slovenskih občin baročno kičasti oziroma vsebujejo preveč elementov, ali pa za lase privlečene zgodbe.

Aleksander Hribovšek s slovenskim narodnim simbolom

Za heraldike je pomembno zlasti leto 1848, ko so se slovensko govoreči Kranjci spopadli z nemško govorečimi zaradi spremenjenih barv v kranjskem grbu, saj je pomenil začetek narodnega prebujanja in smo dobili prvo narodno zastavo, ne pa tudi grba. Slovenska zastava je po takrat prevzela deželne barve, utemeljene na grbu Kranjske – bela: barva ščita, modra: barva orla in rdeča: barva orlovih okončin, ki je sredi 19. stoletja veljala za najbolj slovensko kronsko deželo, zato so simbol tudi Slovenci v obrobnih deželah sprejemali kot znamenje slovenstva.

Za sodobno heraldiko je po Hribovškovem prepričanju največ naredil arhitekt Jože Plečnik. Ko je iskal ideje za nov slovenski grb, je poleg šestih zlatih zvezdic (kolikor je bilo slovenskih dežel) na modrem ščitu prvič začel razmišljati o Triglavu kot znaku, ki bi lahko bil del grba. In njegove risbe iz leta 1936 so ga upodabljale z občutkom za heraldiko, saj so imele gore grebene.

Arhitekt Jože Plečnik

Zanimivo je, da se je leta 1942 v časopisu Slovenska zaveza pojavil grb Marka Pogačnika, ki je zelo podoben današnjemu grbu. Ta je leta 1991 na natečaju za začasni slovenski grb in zastavo. Žal, pravi Hribovšek, je takrat komisija, v kateri razen Boža Otorepca ni bilo nobenega pravega strokovnjaka za heraldiko, izbrala grb in zastavo, ki po heraldičnih načelih nista ustrezna.

Meni, da je zdaj čas, da naredimo nov natečaj in izberemo ustreznejšo rešitev. Pri tem pa da bi se morali držati uveljavljenih heraldičnih šestih barv in stilskih izrisov iz obdobja okoli leta 1480, saj si ne želijo več (baročne) dekadence, ki bi lahko izbrisala heraldiko.

V društvu heraldikov si prav tako ne želijo, da bi v občinah, ki še nimajo svojih grbov in zastav, o tem odločali predvsem politiki, oziroma da bi o strokovno pripravljenih predlogih odločali občinski svetniki ali župan celo s preglasovanjem. Zdaj se dogaja, da je veliko grbov kičastih ali je njihova zgodba privlečena za lase, imajo preveč dodatkov, ki na grb ali zastavo ne spadajo ali pa nimajo nobene zgodovinske podlage.

Hribovšek je napovedal, da bodo vladi poslali predlog s tremi različicami popravkov zakona o grbu, zastavi in himni, saj je zdajšnji problematičen in da bi lahko v prihodnosti pravilno izobesili zastavo tudi vertikalno. Seveda bi si želel tudi drugih sprememb, kot recimo zastavo brez grba, ki po njegovem nanjo ne spada. Kaj bi spadalo v grb, bi po njegovem najbolje rešili z natečajem za novo zastavo in grb

Kaj pa menite vi, je potrebno spremeniti slovensko zastavo in grb, ali sta trenutna državna simbola povsem ustrezna?

Facebook Comments